Razstava del mladih ustvarjalcev nastalih na delavnicah Vizojeve šole kritike

Namen Vizojeve šole kritike je mladim predstaviti različne umetnosti na obsežnem področju vizualne kulture. Mladim predstavimo različne kulturne segmente, skupaj z njimi prodremo do ogrodij,  ter jim z novim poznavanjem omogočimo sproščeno predajo ustvarjanju. Cilj niso umetniški izdelki, temveč z umetnostnimi orodji artikulirati lastne misli in preizprašati umetnost samo, njeno formo, vzgibe, se premikati k njenemu bistvu. Ustvarjajo se “nepopolni kulturni teksti”, kot je stripe na delavnicah imenoval mentor Matej Kocjan – Koco.

Če je že kulturni kritik W. Banjamin pred drugo svetovno vojno govoril o izgubi vrednosti umetniškega originala v primerjavi z njegovo kopijo in s tem napovedal pohod postmoderne, se je kasneje oblikovalo kar nekaj konceptov kritične teorije, ki so akceptirali obstoječe stanje v novih razsežnostih. Francoski filozof J. Derrida se je iz semiološke metodologije usmeril na famozne objekte, ki s svojimi binarnimi opozicijami tvorijo razburkano dinamiko  pomenov. Rečenica, da nič ne obstaja brez svojega nasprotja, potrjuje dejstvo, da smo v družbi, ki se nenehno giblje med umetnimi dihotomijami. Pomeni naravno-kulturno, avtonomen-heteronomen, biti-nič, eno-mnoštvo, grdo-lepo, ženska-moški, esenca-eksistenca, tekst-slika in druge opozicije so v današnji družbi razumljeni povsem drugače kot še nekaj desetletij nazaj. Zato je potrebno poiskati nove korelacije pomenov.

Z Vizojevo šolo kritike presegamo postmoderni cinizem in binarno realnost stalno postavljamo pod vprašaj. V nas samih je potencialni angažma, ki nas sili v dinamično in vedoželjno raziskovanje možnosti, da bi v tej dobi izpraznjenosti uspeli kritično vrednotiti umetnost, medije, družbo in vse njene simulakre.

Razstava mladih udeležencev – ustvarjalcev na delavnicah – starih med 10 in 29 let, je tako v precepu med oznakama »storiti, da vidimo za nekoga« in »narediti vidno«, ki ju je koncipiral filozof G. Wajcman. Pod budnim mentorstvom Nine Cvar, Saše Eržen,  Mateja Kocjana – Kocota, Izarja Lunačka in Borka Radeščka so se mladi bolj usmerili h konceptu »narediti vidno« in s svojimi deli rekontekstualizirali tudi prostor galerije, kjer so njihovi ustvarjalni izdelki sproščeno umeščeni.

Ustvarjali so: Jakob Zein Alhady, Lovro Smrekar, Kristina Kokalj, Sasha Hajzler, Aicha Boughazi, Patricija Fašalek, Lara Jerman, Damir Grbanović, Tina Zadnik, Andrej Grandovec, Jan Carli, Maruša Ivančič in skupina dijakov iz gimnazije Šentvid.

 

Rok Govednik,
vodja programa Vizojeva šola kritike in kustos razstave
julij 2015